Arboretum Volčji potok

Po zelo doooolgem času se spet malo "javljam" na blogu. Če se je kdo slučajno spraševal, če sem še sploh živa, naj odgovorim, da sem. :) Zadnje čase sem imela zelo natrpane dneve in nič posebnega se ni dogajalo, zato tudi ni bilo idej in volje za pisanje. No, danes pa sva z mojim dragim končno po dolgem času izkoristila dan za kratek izlet v Volčji potok. Tu sva si ogledala razstavo Minimundus iz Toskane, lepe cvetoče tulipane in orhideje ter razstavo metuljev.

Začela sva pri Japoncih...

Foto: Lucija

... nadaljevala mislim da pri Rusih...
Foto: Lucija

... se povzpela na grad...
Foto: Grega

... odletela v New York...
Foto: Grega

...in se sprehodila do "pojma nimam česa" ... :)
Foto: Lucija

Ammmm?!
Foto: Lucija

... na koncu pa so naju ustavili mogočni zidovi bastiljske utrdbe.
Foto: Grega

Rahlo utrujena...
Foto: Grega

... sva se odpravila na...
Foto: Lucija

... na pivo...
Foto: Lucija

... in kavo.
Foto: Grega

Nato pa sva nadaljevala pot...
Foto: Lucija

... do prelepih tulipanov.
Foto: Lucija

Nerazdružljiva...
Foto: Grega

Mmm, kako diši
Foto: Grega

Ob poti...
Foto: Lucija

Počitek... zopet
Foto: Grega

Lepotica
Foto: Lucija

Barviti tulipani
Foto: Lucija

Nekaj posebnega
Foto: Grega

Meni najljubša: "Outsider"
Foto: Lucija

... in "Insider" :)
Foto: Grega

Zaradi prazne baterije edina fotografija metulja
Foto: Grega

Še malo sedet, potem pa domov
Foto: Grega

Lep rožnati pozdrav od Lucije in Grega ;)
Foto: Lucija

Mesečni "odklop"

Local, november 2007
(zelo pestra noč :) )

Sem 23 letna študentka, ki si je nazadnje privoščila "žur do poznih jutranjih ur" pred več kot mesecem dni. In vedno je tako, s prijatelji si vzamemo čas za zabavo samo enkrat na mesec. Je to premalo? Kaj pa vem. Mislim, da mi zadošča ena noč na mesec, ko se s tapravo družbo odklopiš, pozabiš na skrbi in se prepustiš smehu in zabavi do poznih jutranjih ur. Mislim, da je zame čisto dovolj. Seveda se tu zraven ne štejejo večerni čveki ob "kavi", obiski kina in druga skupna druženja. Mogoče je razlog v tem, da v Celju nimamo na razpolago veliko lokalov, kjer bi lahko žurali, kar pa pomeni monotono zahajanje v vedno iste lokale. Smo pa vsaj z redkim obiskom raznih lokalov poskrbeli, da ne pride do naveličanosti le teh. :) Kakorkoli že, vedno pa drži, da s tapravo družbo se imaš lahko lepo povsod. Jaz in naša družba ponavadi začnemo večer v Braniborju in nadaljujemo v Localu. Tako je bilo tudi nazadnje, kjer smo celo noč "migali" ob različnih ritmih v lokalu "pod mestom". ;)

Na Tamarinem blogu sem zasledila, da je že enkrat objavila post na to temo, zato se nisem spuščala v opisovanje lokalov v Celju, ker se nekako strinjam z njenim opisom. Očitno imava podobno mišljenje kar se tega tiče. :) Me pa vseeno zanima kolikokrat na mesec si pa vi privoščite "odklop" in predvsem kje. Ter, ali ste zadovoljni z nočnim življenjem v Celju?

Sigma na "testnem" sprehodu

Z boljšo polovico sva si končno kupila objektiv, s katerim sva si delala "lušte" že kar nekaj časa. In sicer Sigmo 18-50/2,8 HSM. Danes sva jo/ga peljala na testni sprehod. Slike sicer niso "nevemkaj", ampak sem se vseeno odločila, da jih nekaj objavim. Še posebej kavice iz Gallusa, ki jih je kuhala in umetniško krasila moja bivša sodelavka Sonja.

Sem pozabila kako se imenuje tale "grm" :)

Pa še en "grm" :)

Detajl dekoracije iz Gallusa

Po sprehodu obvezno kavica...

Sonjina umetnina št. 1

Sonjina umetnina št. 2

In Sonjina umetnina št. 3

Toliko slik zaenkrat. O Sigmi ne bom kaj veliko govorila, ker se na te zadeve še ne spoznam dobro. Izbral jo je tako ali tako moj dragi fant. Ja, itak. :) Lahko pa rečem, da sem z objektivom zaenkrat zelo zadovoljna in zdaj bom imela še več veselja do mojega amaterskega fotografiranja.

Ko smo brez idej...

Barvni trendi Pomlad 2008
(http://www.fashiontrendsetter.com/)

Kakšni so modni trendi za pomlad/poletje 2008 že vem. Malo sem si prebrala po različnih internetnih straneh in revijah, dobro pa nas je s tem seznanila tudi Br4instorm. Ampak, ko se odpravim v shopping, vedno naletim na isti problem. Zmanjka mi idej za kombiniranje različnih oblačil in barv. Zavidam prijateljici, ki ko stopi v trgovino, že točno ve kaj bo kupila. V parih minutah si nabere kup oblačil, se napoti v garderobo , pomeri, da vidi ali ji izbrana velikost ustreza in to je to. Ima smisel za kombiniranje, srečnica, drugi smo pa bolj bogi na tem področju. :) In zakaj pišem to objavo? Med brskanjem po internetu sem slučajno "naletela" na eno zelo zanimivo stran, ki bo mogoče pomagala rešiti moj problem. Ker sem dobra duša, bom to stran delila z vami (če imate mogoče podobne težave kot jaz). ;)

Mislim, da ne potrebujem razlagati o kakšni strani govorim. Naj slike govorijo zase. KLIK!







Pa prijetno "brskanje"! ;)

Je bil torek "moj dan"?

Zjutraj mi je zazvonila budilka in kot vedno sem jo "prestavljala" do zadnjega trenutka. Hitro se ustanem, navlečem nekaj nase in gasa v šolo. Med vožnjo proti faksu me pokliče sošolka, da so se predavanja prestavila na pol enajsto, ker je profesor zjutraj poklical, da ga ne bo. Pa ne no!!!! Končno mi je uspelo pravočasno iti od doma, potem pa to. Hmm, kaj pa zdaj? Ja, nič grem pa v Branibor na kavo in "zajtrk", ki sem ju zjutraj izpustila.

Parkirala sem se pred Braniborjem in v predalčku za kovance začela iskati še zadnje cente, da bi plačala parkirnino. Med brskanjem pristopi do mene prijazna gospa in me veselo vpraša, če mogoče potrebujem parkirni listek. Ja, itak! Super, ura je bila nekaj do osmih, listek pa je bil plačan do devetih. Ravno dovolj časa, da v miru spijem kavico.

Ob devetih sem se odpravila v City Center. Ni v moji navadi, da bi tako zgodaj zahajala v trgovine, ampak nekam sem se morala "dat". Lahko bi se enostavno odpeljala domov, samo kolikor se poznam, potem ne bi tisti dan videla faksa. :) V trgovino sem pa tako ali tako morala iti.

Ob desetih sem se odpravila nazaj proti faksu. Parkirala sem avto in se odpravila proti parkirnemu avtomatu. Ko sem se avtomatu vse bolj bližala, sem opazila mlado gospodično, ki se je veselo napotila proti meni. Amm, kdo pa je to? Že na daleč mi maha s parkirnim listkom in me sprašuje, če ga mogoče potrebujem. Plačan je bil za cel dan oziroma do treh popoldan - do takrat ko je potrebno plačati parkirnino. Ja, branila se ga ravno nisem. :) Najprej sem že pomislila, če gre slučajno za skrito kamero. To se mi še ni zgodilo, da bi mi v enem dnevu dve osebi ponujali parkirni listek. Zanimivo naključje. Kakorkoli že, imela sem polepšan dan. Pa ne zato, ker sem prihranila nekaj evrov, ampak zato, ker sem videla, da še obstajajo ljudje, ki jim ni težko podariti nekaj popolnemu tujcu in to ne s težkim srcem ampak z dobro voljo in nasmejanostjo...

Mala Kala

Pa imamo novega družinskega člana. :) Našemu ateku smo za 60. rojstni dan kupili psičko, čistokrvno nemško ovčarko, katero je sam poimenoval Kala. Kupili smo mu jo tudi zato, ker se ati počasi odpravlja v penzijo in bo imel na razpolago veliko časa, da se bo lahko z njo tudi veliko ukvarjal. To je bila njegova velika želja, ki se mu je končno tudi uresničila.

Mala Kala je stara komaj 10 tednov. Pri nas doma je šele 6 dni, pa je že zelo pogumna in igriva. Zelo hitro se nas je tudi navadila. Se pa nikakor ne pusti slikati oziroma ji fotoaparat predstavlja zanimivo igračo, tako da smo jo slikali na hitro. Pa pri slikah ne gledati na kvaliteto.

Kala 1

Kala 2

Kala 3

Kala 4 - zvečer

PS: Pasja uta je že v izdelavi - ful bo lepa. Tako, da slike hiške in pesjaka še sledijo. ;)

Trenutna zasvojenost

Zadnje čase sem obsedena z igranjem igric. Vse se pa je začelo z internetno igrico Gold Strike, katero je na svojem blogu objavila M&M. :) Moja boljša polovica je pri tej igri dosegla dober rezultat, katerega pa jaz na noben način ne morem doseči. Kako me to jezi. :) Iz heca sva rekla, da se bova pomerila v dirkanju. Tako, da zdaj igrava igrico Need for speed in ta me je čisto zasvojila. Če že ne divjam po cestah v realnem življenju, si lahko to privoščim vsaj v virtualnem in celo z avtom, ki mi je zelo všeč in katerega se ne bi branila tudi v realnem svetu. :)

Moj je rdeč Porsche Boxster :)

Drugače nikoli nisem bila ljubitelj računalniških igric in vedno sem govorila, da to igrajo samo tisti, ki res nimajo kaj bolj pametnega za početi. Očitno se zdaj podobno dogaja meni. :) Včasih se ob igranju počutim kot majhen otrok, ki se popolnoma vživi v igrico. Oči imam tako odpre, da še komaj ostanejo na svojem mestu, kljub temu da je igrica podprta z raznimi zvoki, moram jaz zraven mrmrati, komentirati ter oponašati zvoke avta. Kako patetično se obnašam se zavem šele, ko zagledam čudne poglede in izraze na obrazih svojih domačih. Še moj 6 letni nečak bolj umirjeno igra igrice... Na srečo se pomlad vse bolj bliža, tako da bom malo več na zraku in malo manj za računalnikom. Vseeno pa mislim, da je to samo trenutna zasvojenost, katera bo slej ali prej minila. Upam! :)