četrtek, 31. januar 2008

Domače živali

Moj fant je pred kratkim izrazil željo, da bi si rad kupil enega domačega ljubljenčka. Seveda sem bila takoj za to, in sicer dokler nisem izvedela za kakšnega ljubljenčka se gre. Tarantelo! Moj odziv je bil: NITI SLUČAJNO! No, kljub temu me je pripravil do tega, da sva obiskala eno od trgovin z malimi živalmi. Trgovka nama je pokazala pajke, ki so jih imeli trenutno na zalogi in nama vse lepo razložila. Cena je bila še kar solidna - pričakovala sem več. No, skoraj me je že prepričal, ampak v trenutku ko sem izvedela, da moraš tega hudiča hraniti z živimi kobilicami, sem si premislila. Že sama misel na to, da je v moji sobi pajek (in to ogromen), ki se po vrhu vsega masti s še migajočo kobilico, mi gre na bruhanje. Ne morem. Res sem se hotela potruditi, da bi tarantelo sprejela, pa ne gre. In še na srečo je na moji strani Gregatova mami, ki mu je zagrozila, da ga bo izselila iz hiše, če prinese tega orjaka domov. :)


Najbolj "zoprn" zvok na svetu je...


... ZVOK BUDILKE!


petek, 25. januar 2008

Osebni dokument, prosim

Verjetno ste že iz prejšnjih objav razbrali, da delam v gostinstvu in sicer v enem izmed znanih celjskih lokalov. Tisti, ki ste kadarkoli delali na tem področju, veste, da v gostilni vidiš, slišiš in doživiš marsikaj. V glavnem nikoli ti ni dolgčas. Zato sem se odločila, da bom ustvarila novo »rubriko« z imenom Prigode iz gostinstva. Danes bom pisala o »naših« dijakih.

Danes je petek – dan za zadetek, kar za dijake pomeni dan za žuranje. Kot pa je že za Slovence in še posebej najstnike znano, ne znajo žurati brez alkohola. Dobro, v najstnike in alkohol se ne mislim vtikati, ker je to stvar posameznika in je njegova stvar kdaj, kje, zakaj in kaj pije. Me pa zelo razjezi, ko se moram skoraj vsak petek prepirati z vsaj enim dijakom ali celo njegovim staršom. Govorim o mladoletnih dijakih. V našem lokalu se strogo držimo pravila, da brez osebnega dokumenta kljub polnoletnosti dijakom ne damo alkohola. Razen seveda, če to osebo poznamo.

Bolj kot nerazumevanje dijakov, da ne morejo dobiti alkohola dokler niso polnoletni, me preseneča nerazumevanje njihovih staršev. Oziroma bolj kot njihovo nerazumevanje me preseneča njihova nevednost. Prav smešno je, ko prosiš njihovega sinčka oziroma hčerkico, če ti lahko pokaže osebni dokument in potem najprej zagledaš tisti debeli očetov pogled, nato pa se začne besedni napad in sicer nekako takole: »Kdo pa misliš, da si, da od mojega sina zahtevaš osebni dokument? Saj sem jaz zraven – njegov oče! A ti sploh si polnoletna? Takoj mu prinesi pivo!« Itd. Seveda je treba najprej razburjenega očeta pomiriti in mu potem umirjeno razložiti, da imamo ta zakon v veljavi že lep čas in da če še ni slišal zanj, mu toplo priporočam, da obišče kakšno spletno stran in se o tem malo poduči. Ter seveda vztrajam pri tem, da alkohola njegovemu mladoletnemu sinu NE DAM! Oče odgodrnja, da v tej gostilni ne bo več pil in s sinkom odide. Kar pa mi tudi ustreza. To je bil samo eden od mnogih primerov.

Zato starše in mladoletne dijake v imenu natakarjev lepo prosim, da nas razumejo in nam ne delajo scen. Sem samo študentka, ki si s študentskim delom služim denar, katerega pa ne mislim zapravljati za plačevanje kazni v primeru, da me preseneti kakšen inšpektor. Prav tako prosim fante mladoletnih punc, naj mi ne grozijo, da me bodo odpeljali na policijo, ker s tem, ko mladoletnico prosim za osebni dokument, kršim njene pravice in s tem vdiram v njeno zasebno življenje. Dijaki pa PROSIM ne bodite vedno tako užaljeni, če morate dokazovati svojo polnoletnost. Vzemite to kot kompliment. :)

Kakšno je pa vaše mnenje glede dijakov, polnoletnosti in alkohola? Vem, da je ta zakon v veljavi že lep čas, ampak se mi zdi, da še vedno veliko staršev sploh ni slišalo zanj. Smo Slovenci res tako nerazgledan narod ali pa je določenim res vseeno kaj se dogaja z njihovimi otroki? Dobro, ne mislim delati zdaj iz tega nek halo ampak res je smešno, da po vsem tem času še marsikdo sploh ni slišal za ta zakon...

sreda, 23. januar 2008

Velik kozarec kislih kumaric in kava

Danes sem dobila "mejl" s tole vsebino:



Profesor je stal pred svojimi študenti pred pričetkom predavanja filozofije, za seboj je imel nekaj predmetov in čakal. Ko se je predavanje pričelo, je brez besed pred sebe dvignil velik prazen kozarec, v katerem so bile prej kisle kumarice, ga položil na kateder in ga napolnil z žogicami za tenis.

Potem je vprašal študente ali je kozarec poln. Strinjali so se, da je.


Za tem je profesor vzel škatlo polno kamenčkov in jih sipal v kozarec, ki ga je rahlo pretresal. Kamenčki so zapolnili prazen prostor med žogicami.


Tedaj je spet vprašal študente ali je kozarec poln. In spet so se strinjali.


Naslednja škatla, ki jo je profesor vzel, je bila polna drobnega peska. Ko ga je sipal v kozarec, je pesek zapolnil še vse preostale prazne kotičke med žogicami in kamenčki.


Še enkrat je vprašal študente ali je kozarec poln. Odgovorili so, da je.


Tedaj je profesor vzel izpod katedra dve skodelici kave in ju zlival v kozarec. Kava je natopila pesek in študentje so se smejali.

"Sedaj", je rekel profesor med tem, ko je smeh pojenjal, "želim, da razumete, da ta kozarec predstavlja vaše življenje:
  • Žogice za tenis so pomembne stvari v vašem življenju: vaša družina, vaši otroci, vaše zdravje in stvari, ki se jim predajate.
  • Kamenčki predstavljajo druge stvari, ki so za vas pomembne: vaša služba, vaša hiša, vaš avto...
  • Pesek pa predstavlja ostale stvari. Tiste male stvari. Če napolnite ves kozarec s peskom, v njem ni več prostora za kamenčke in žogice.
Enako je v vašem življenju. Če porabite ves svoj čas in energijo za male stvari, nikoli ne boste imeli prostora in časa za velike stvari.

Skrbite za stvari, ki so ključne za vašo srečo. Za čiščenje stanovanja in za razna popravila bo vedno dovolj časa. Najprej poskrbite za žogice za tenis oziroma za stvari, ki so za vas resnično pomembne. UGOTOVITE SVOJE PRIORITETE. VSE OSTALO JE PESEK."

Tedaj je ena od študentk dvignila roko in vprašala: "In kaj predstavlja kava?"

Profesor se je nasmejal: "Všeč mi je, da ste to vprašali. Kavo sem vlil zato, da bi vam pokazal, da vedno ko mislite, da je vaše življenje že tako polno in natrpano, je v njem še vedno prostor za skodelico kave s prijateljem."

Zanimiva zgodbica, ki zelo drži in mi je dala malo misliti. :) Ponavadi "mejle" s podobno vsebino kar zbrišem, tokrat sem si pa vzela čas in prebrala.

Tudi sama kar naprej uporabljam izgovor: "Nimam časa." Ampak čas se vedno najde, samo dobro moraš biti organiziran. Bi napisala kakšno bolj pametno oziroma zanimivo objavo, ampak tokrat res nima časa. ;) Zaposlena sem z učenjem, tako kot Mateja, ki je napisala zanimivo objavo na temo učenje. Oziroma, da se drugače izrazim. Čas imam, ampak enostavno se mi ne da napenjati možganov še za to, da bi spravila skupaj nekaj "zanimivega" za branje. Pa drugič! :)

sreda, 09. januar 2008

Ja sam za ples! O je...

Jaz in Luka v "akciji" :)
Vabriga, december 2007


Zelo rada plešem. Še posebej na privatnih zabavah, kjer se lahko sprostim. "Zavrtim" in znorim se predvsem rada v hitrih ritmih, npr. v ritmih "starega" rock`n`roll-a. Nisem ravno ekspert v plesanju, ampak kot pravijo " dance to express, not to impress". Ta slika je nastala lani na morju, kjer plesa ni manjkalo. ;)

nedelja, 06. januar 2008

Novoletna zaobljuba

Spomin na zadnje trenutke v letu 2007

Tako, božični in novoletni prazniki so mimo, nas pa spet čakajo vsakodnevna opravila. Na vaših blogih sem videla, da ste novo leto večina pričakali zelo lepo in seveda vsak na svoj način. Tudi jaz in moja družba smo se imeli zelo lepo – novo leto smo pričakali na morju.

Zanimivo je opazovati ljudi, katerih obrazi niso več tako veseli kot v decembru. Ja, december je bil res zanimiv. Vrniti se je treba nazaj k vsakodnevnim opravilom, v službah nas čakajo novi izzivi, v šolah še nenarejeni izpiti in SEMINARSKE naloge, katerih rok oddaje se vse bolj bliža, nekateri pa še kar nimajo na kup zbranega gradiva in literature. In med te sodim tudi jaz. Decembra sem šolo in vse obveznosti povezane s le-to potisnila nekam na stran. Tako, da si sedaj razbijam glavo s pisanjem seminarske naloge, katere tema mi je zelo »zanimiva«, od dolgournega buljenja v računalnik se mi pa že meša v glavi – povsod vidim samo črke. Ampak ne smem se pritoževati, saj sem za ves kaos odgovorna sama. Ko bi se le lahko držala načela: Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri. Zame pa bolj velja: Kar lahko storiš danes, pusti za jutri, saj imaš še čas. In to me vedno »tepe« po glavi.

No, in imam prvo novoletno zaobljubo: v letu 2008 se bom potrudila stvari reševati takoj oziroma sproti in izpolnitev le-teh ne odlašati v nedogled.

Imate tudi vi kakšne zaobljube za leto 2008?