Trenutna zasvojenost

Zadnje čase sem obsedena z igranjem igric. Vse se pa je začelo z internetno igrico Gold Strike, katero je na svojem blogu objavila M&M. :) Moja boljša polovica je pri tej igri dosegla dober rezultat, katerega pa jaz na noben način ne morem doseči. Kako me to jezi. :) Iz heca sva rekla, da se bova pomerila v dirkanju. Tako, da zdaj igrava igrico Need for speed in ta me je čisto zasvojila. Če že ne divjam po cestah v realnem življenju, si lahko to privoščim vsaj v virtualnem in celo z avtom, ki mi je zelo všeč in katerega se ne bi branila tudi v realnem svetu. :)

Moj je rdeč Porsche Boxster :)

Drugače nikoli nisem bila ljubitelj računalniških igric in vedno sem govorila, da to igrajo samo tisti, ki res nimajo kaj bolj pametnega za početi. Očitno se zdaj podobno dogaja meni. :) Včasih se ob igranju počutim kot majhen otrok, ki se popolnoma vživi v igrico. Oči imam tako odpre, da še komaj ostanejo na svojem mestu, kljub temu da je igrica podprta z raznimi zvoki, moram jaz zraven mrmrati, komentirati ter oponašati zvoke avta. Kako patetično se obnašam se zavem šele, ko zagledam čudne poglede in izraze na obrazih svojih domačih. Še moj 6 letni nečak bolj umirjeno igra igrice... Na srečo se pomlad vse bolj bliža, tako da bom malo več na zraku in malo manj za računalnikom. Vseeno pa mislim, da je to samo trenutna zasvojenost, katera bo slej ali prej minila. Upam! :)

Tri, štiri... zdaj!

Končno je padla odločitev. In končno so se nenehno ponavljajoče besede spremenile v dejanja. Dolgo časa sem se vsak dan pred spanjem prepričevala, da naslednji dan pa res začnem. Ampak do jutra je vsa motivacija nekam "izpuhtela". O čem govorim? Govorim o teku.

Včeraj sem prehodila ogromno trgovin in na koncu celo našla primerno obutev in primerne hlače za tek. Samo ta dva rekvizita sta me stala 100 €, kje je pa še ostalo. Ja, drag šport je to. Ampak, ker se ne mislim tega lotiti profesionalno, bo ostalo samo pri teh dveh rekvizitih. No, in včeraj sva s fantom krstila adidaske, hlač še ne, ker je premrzlo, in moram rečit, da so se dobro izkazale. Se opazi razlika v primerjavi s starimi teniskami. :)

Najina tura ni bila dolga, sva se odločila, da bova začela počasi in postopoma. Ni dobro že takoj pretiravati. Začela sva na Miklavževem hribu (hrib nad celjskim zelo znanim parkom) in nato nadaljevala tek ob Savinji, približno 2 km. Za finale pa sva določila lesene stopnice, ki vodijo do Kapucinske cerkve - cerkve Sv. Cecilije. Mislim, da Celjani dobro veste o čem govorim. Rečem lahko samo, da te stopnice pa "ubijajo" in, da me danes bolijo mišice, za katere sploh vedela nisem, da jih imam. No, pa saj to je bistvo vsega, a ne? :)

Imam pa eno težavo oziroma vprašanje. Na različnih internetnih straneh sem prebrala, da je zelo pomembno kako hitro tečeš oziroma kakšen tempo imaš. Na strani Studia Aktivita sem prebrala:

"Ko se odločimo za tek je zelo pomembno, kako tečemo. Če tečemo AEROBNO pomeni, da tečemo ob obilju kisika. Tečemo brez naprezanja, mišičje ima dovolj kisika, da kuri maščobo. Če tečemo ANAEROBNO pomeni, da se močno naprezamo, mišičju pohaja kisik in da bi hitro prišlo do energije, mora kuriti ogljikove hidrate. Zapomniti si moramo, da samo s tekom v aerobnem območju, torej ko ima telo dovolj kisika, kurimo maščobe in pa seveda tako načrtovan tek dobro vpliva na telo in dušo.
Pulz pri teku je pomemben tudi zaradi zdravja. Kajti brž, ko človek prehitro teče, ko torej telesu začne primanjkovati kisika, si poškoduje imunski sistem."

No, mene zanima kako naj ugotovim kateri tempo meni ustreza. In kako si naj izmerim pravilni pulz? Moram nujno uporabljati merilec pulza ali lahko to izračunam kako drugače? Ali pa je najbolje, da "poslušam" svoje telo in tek enostavno prilagodim svojim zmogljivostim? Če ima kdo odgovore na ta vprašanja, se priporočam. Drugače pa upam, da jih bom čim prej pridobila. Ampak bistvo vsega je to, da sem po dolgem času končno spet začela malo migati. ;)

Happy birthday to me

Danes je moj 23. rojstni dan. Joj, kak sem že stara. Že voham trideseta. :D